znamenitosti
Cerkev marijinega vnebovzetja
Cerkev Marijinega vnebovzetja se ponosno vzpenja proti nebu v samem centru naselja Apače. Začetek gradnje cerkve sega v daljnje leto 1200, prvotni cerkveni objekt, ki je bil na tem mestu naj bi nastal že veliko prej. Skozi zgodovino se je cerkev dograjevala in v 18. stoletju dobila današnjo obliko. Najznamenitejši deli cerkve so: edinstvena gotska rozeta nad vhodom v cerkev, narejena iz enega samega kosa kamna, kamniti gotski kip Marije iz leta 1470 ter veliki baročni oltar iz druge polovice 18. stoletja.
Do leta 1898 se je cerkev imenovala Marija v trnju, od konca 19. stoletja naprej se imenuje cerkev Marijinega vnebovzetja.
gotska rozeta
Šestlistna kamnita rozeta z lijakatim ostenjem, nad njo pa je večja podolžna pravokotna lina z robovi posnetimi na ajdovo zrno predstavlja najlepši primer rozet v slovenski gotiki.
Reka Mura
Pot reke Mure se začenja na višini 1898 metrov nad morjem v avstrijski zvezni deželi Salzburg, v Radstattskih Turah. Od tam vsako leto prinaša svežo snežno vodo. Kljub posegom v njeno pot je njen 444 km dolg tok prav v Pomurju najbolj slikovit, živ in naravno pester. Na mejnem odseku z Avstrijo je območje na levem bregu reke že uvrščeno v omrežje Nature 2000, 25. julija 2018 pa je bila Mura s svojim porečjem na letni konferenci Programa UNESCO Človek in Biosfera v Palembangu v Indoneziji razglašena za Biosferno območje Mura. S tem je vstopila na svetovni zemljevid najvrednejših območij narave, ki jih je potrebno ohranjati in varovati za naslednje generacije rodov.
oče panonskih hrastov
Deblo hrasta v steni Konjiških gramoznic, ki je ležeč v produ 1400 let čakal, da ga odkrije človekova radovednost nam sporoča, kako silne so lahko naravne spremembe in kako pomembno je vedeti kako spremenljivo je naše okolje. Ob soočenju z njim, nas nehote obide misel, „Le kakšen je bil svet takrat, ko so se njegove veje širile visoko nad našimi kraji?”
evangeličanska cerkev
S priselitvijo Prekmurcev v Apaško dolino v 30. letih prejšnjega stoletja se je v Apačah leta 1929 osnovala evangeličanska skupnost. Za potrebe božje službe so leta 1931 z velikim trudom kupili hišo ob glavni cesti skozi naselje Apače z nekaj zemljišča ter zemljišče za pokopališče. Hiša je bila zgrajena okoli leta 1864, obnovljena leta 1917, današnji čudoviti izgled je pridobila z zadnjo obnovo leta 2017. S prihodom prvega pridigarja, Zoltana (Zlatka) Kerčmarja leta 1932, se je cerkvena občina povsem osamosvojila. Zoltan Kerčmar je vodil duhovniško službo v Apačah vse do svoje smrti leta 1962. Pokopan je na evangeličanskem delu pokopališča v Apačah.
sakralno - etnološki muzej
Na pokopališču Apače se nahaja Sakralno – etnološki muzej. Odprt je bil leta 2018. Fotografije v muzeju nam pričarajo način življenja naših prednikov skozi zgodovino našega kraja, pričajo o različnosti ver v našem kraju – evangeličanski in katoliški veri in o migracijah na Apaškem polju.
Za obisk muzeja se je potrebno predhodno dogovoriti.
Dvorec Freudenau
Dvorec Freudenau, ali kot ga imenujemo danes – Meinlov grad, ki stoji v vasi Črnci je imel skozi zgodovino več imen in lastnikov. V sredini 13. stoletja naj bi na mestu dvorca stal strelski dvorec. Današnja baročna stavba dvorca Freudenau, z velikim posestvom izvira iz 17. stoletja. Posebnost dvorca je vzidan okrogel rimski relief iz 2. stoletja, ki predstavlja objeta zakonca. Za obzidjem dvorca se je nekoč raztezal čudovit francoski park z eksotičnimi drevesi in sadnim drevjem.
