Zgodovina apaškega polja

Korenite spremembe pa je zgodovina Apaškega polja doživela v zadnjem stoletju, ki je imela daljnosežni vpliv na strukturo prebivalstva in katere posledice čutimo še danes. Do konca prve svetovne vojne je bilo velika večina prebivalstva tega območja nemško govoreča. Slovenski jezik se na tem območju v javnem življenju ni mogel uveljaviti. Pred prvo svetovno vojno se je nekaj deset prebivalcev iz Prekmurja naselilo po vaseh okrog veleposestniške družine Meinl, ki je imela v lasti dvorec Črnci in zemljišča v okolici. Z navedenim migracijskim tokom je prišla cenovna delovna sila na to območje, ki se je tukaj trajno naselila.

Največja sprememba v zgodovini Apaškega polja pa je bila, ko je s St. Germainsko pogodbo v letu 1919 bilo to območje dodeljeno novo ustanovljeni kraljevini SHS. V javnem življenju (uradi, šolstvo, cerkev) se je začel uveljaviti slovenski jezik. Prav tako se je vršil pritisk na nemško govoreča društva, kip o večini morale prenehati delovati. Večinsko nemško prebivalstvo se je med obema svetovnima vojnama začelo prostovoljno preseljevati v Avstrijo. Njihove domove so v tem obdobju veliko nakupovali ljudje iz območja Prekmurja. Številčno so postali močna skupnost, tako da so konec 20. let prejšnjega stoletja na tem območju ustanovili tudi evangeličansko cerkveno skupnost. Nemško govoreče prebivalstvo, ki je ostalo na tem območju je še vedno upalo, da bo Apaško polje dodeljeno Avstriji. Konec marca leta 1939 so potekale množične demonstracije nemško govorečega prebivalstva za priključitev k Avstriji. Začetek druge svetovne vojne je povzročil, da so del slovensko govorečega prebivalstva izgnali v BIH in Srbijo oz. jih odpeljali v koncentracijsko taborišče. V času druge svetovne vojne so se na tem območju vršile velike manifestacije v podporo nacizma.

Po koncu druge svetovne vojne v mesecu juniju 1945 je bilo veliko nemško govorečega prebivalstva odpeljana v taborišče Sterntal (današnje Kidričevo). Dokončno pa je takratna oblast z nemško govorečim prebivalstvo obračunala dne 13.1.1946, ko so praktične vse te prebivalce nasilno izgnali in jih z živinskimi vagoni odpeljali v Avstrijo. Na poti jih je zaradi mraza in lakote najmanj 77 umrlo.

Še isti dan je na zapuščene domove prišel prvi val t.i. kolonistov iz vseh koncev Slovenije. Zapuščene domove so prejeli predvsem družine partizanskih borcev, katere lastne hiše so bile od okupatorjev požgane. Nekateri kolonisti niso bili vešči dela na kmetiji, zato se jih je nekaj vrnilo nazaj na prvotne domačije. Na njihove domove so spet prihajali ljudje iz območja Prekmurja.

Vse navedeno je imelo tako velik vpliv na kulturo, jezik in sestavo prebivalstva Apaškega polja.

Ugotovimo lahko, da se je na Apaškem polju struktura prebivalstva skoraj povsem spremenila. Tudi kasneje zasledimo migracijske tokove, vendar niso bili več tako izraziti.